Za nosečnice in njihove partnerje – za najboljšo pripravo na vajino porodno izkušnjo!
Porod običajno ni sprint (no, včasih se lahko odvije zelo hitro), ampak maraton z več etapami. Vsaka ima svoj ritem, svoje posebnosti in tudi svoje izzive. A ko razumeš, kaj se dogaja, lažje sodeluješ in veš, kaj pričakovati. Zato sem ti pripravila malce bolj življenjski vodič skozi porodne dobe – brez strokovnih suhoparnosti, ampak s preizkušenimi babiškimi triki in kančkom humorja.

Porodne dobe po fazah
1. Prva porodna doba
PRIPRAVLJALNA FAZA – "Nekaj se dogaja, ampak še ne vem, kaj točno"
Kako izgleda:
Lahko traja ure ali celo dni. Telo se prebuja, maternični vrat zori in se mehča. Morda čutiš rahle, kratke in neredne krčke – kot nežno valovanje ali menstrualne bolečine. Lahko jih občutiš tudi kot črvičenje v prebavilih ali topo bolečino v križu, ki prihaja in odhaja. Nekatere ženske ob tem še spečejo kruh, druge bingeajo serije, tretje pa se že sprašujejo: “Je to to?”
Kaj početi:
Spi, če lahko! Ali vsaj počivaj. Varčuj z energijo, da ne izprazniš svoje baterije, še preden se zares začne.
Pojej kaj hranljivega, dovolj pij.
Dihaj, sprehodi se, sproščaj se.
Če si nagnjena k napetosti: topli tuš, dišeča kopel, masaža.
Ne štej popadkov. Ignoriraj dogajanje, nadaljuj s svojim dnem.
Pusti aplikacije za merjenje popadkov pri miru. Velikokrat zavirajo porod.

AKTIVNA FAZA – "Okej, zdaj gre pa zares!"
Kako izgleda:
Ni več dvoma, ali gre zares. Popadki so močnejši in bolj intenzivni. Prihajajo v rednih intervalih (na 3–5 minut) in se ne prenehajo, ne glede na to, kaj počneš. Pomembno je tudi, da so popadki dolgi - vsak traja približno minuto. Maternični vrat se tanjša in lepo odpira (med 4 in 7 cm). Govorimo manj, dihamo več. Fokus se pomika navznoter: tvoja EDINA naloga med popadkom je, da ga predihaš. Izkoristi tudi pavze, tam so za tvoj počitek.
Kaj početi:
Vstopi v svoj porodni flow – zmanjšaj zunanje dražljaje in se prepusti hormonskemu vrtiljaku
Partner: ustvari intimno porodno atmosfero: zatemnjene luči, topel prostor, tiho govorjenje. Podpiraj jo s svojo prisotnostjo, mirnostjo, nežnostjo. Tiho, z rokami in očmi, ne z milijonom vprašanj. Imej jo rad! Dotiki, poljubi, božanje so zelo dobrodošli (razen če ji ne ustreza)
Gravitacija in gibanje: hoja, zibanje medenice, klečeči položaji, opora na žogi.
Redno uporabljaj stranišče in na školjki predihaj tudi kak popadek
Topla voda – tuš ali kopel – čudežno pomaga pri bolečini.
Vmes pojej kaj malega (npr. banano, dateljne, med, sadne kaše) in pij (vodo, kokosovo vodo, limonado s ščepcem soli)

2. Druga porodna doba
FAZA TRANZICIJE – "Ne morem več.”
Kako izgleda:
Porod že nekaj časa traja in lahko si utrujena. To je tista točka, ko se pojavi dvom in ko si misliš: “To je prehudo. Nočem več. Ali bom sploh zmogla? Tako sem utrujena, kako bom rodila svojega otročka? Hočem domov. Ali epiduralno. Peljite me na carski rez!” Takšne in podobne misli so čisto normalne in naj bodo partnerju pozitiven znak o napredku poroda, ne razlog za skrb. Dobra novica? To pomeni, da si skoraj tam. Maternični vrat je skoraj polno odprt (8–10 cm), pred tabo se razgrinja mogočnost poroda. Telo se pripravlja na iztis. Če dovoliš, da te endorfini (naši naravni painkillerji) ponesejo, je to lahko zelo čarobno obdobje, ko si kar malo zadeta od dobrih hormonov. Začne se pojavljati spontan trebušni pritisk
Kaj početi:
Zaupaj. Čisto resno – zaupaj, da je to samo trenutek. Noč je najtemnejša tik pred zoro.
Vedno znova vračaj fokus na dih.
Če čutiš, da bi zajokala, daj! Solze so zdravilne in potem ti bo veliko lažje.
Partner: morda bo postala razdražljiva, nemirna, zaskrbljena – vse je okej! Ostani steber opore, da skupaj premostita ta prehod. Morda ji ne bo več prijal dotik, morda bo postala redkobesedna, osorna, te odrinila. To ne pomeni, da narediš check-out in si užaljen! Težko ji je. Le spremeni svoj način podpore v bolj verbalnega, verjemi vanjo, navijaj zanjo in ji povej, kako dobro ji gre (tudi če sama tega v tistem trenutku ne verjame).

IZTIS – "Telo te vodi. Iztisni tisto, kar te tišči, da se otrok rodi."
Kako izgleda:
Popadki se spreminjajo in postajajo “tiščalci”. V medenici čutiš čedalje več pritiska in polnosti, ko se otrok spušča na medenično dno. Pojavi se spontan trebušni pritisk - tvoje telo začne samo potiskati. Zalije te val adrenalina, ki ti da moč, ki je do zdaj nisi poznala. Počutiš se kot levinja - in prav je tako, prišla si po svojega otročka! Čutiš čedalje močnejši občutek na blato, to je otročkova glava. Ne upiraj se, ne stiskaj rite in nog. Tudi če imaš občutek, da ti bo razneslo medenico, ti je ne bo, obljubim. Dovoli, da se vse odpre in poskusi iztisniti, kar te tišči, kot da bi želela kakat. Ko se glavica okrona, babica reče “Zdaj pa samo dihat!”, da le moč tvojega popadka previdno porodi preostanek glavice, da se presredek ne bi strgal. Z naslednjim popadkom se rodijo še ramice in preostanek telesa.
Kaj početi?
Ne ustraši se spontanega trebušnega pritiska, ko se trebušček brez tvoje zavestne pomoči krči – tu je zato, da ti pomaga!
Sodeluj z občutkom potiskanja (kakaj, samo kakaj!), ne forsiraj in se napenjaj v glavo.
Poišči položaj, kjer boš čutila moč telesa pri potiskanju (na vseh štirih, na boku, počep, na porodni pručki; na hrbtu ni nujno najboljša izbira)
Sledi navodilom babice, ki bo varovala presredek
Partner: spodbujaj, umakni lase z obraza, obriši pot, drži za roko. Božaj, prigovarjaj, ponudi požirek vode med premori. Pomagaj zamenjati položaj, masiraj križ, stiskaj medenico. Če želiš, pobožaj glavico otroka ali ga celo pomagaj ujeti, ko se rodi.

3. Tretja porodna doba
POROD POSTELJICE – "Še zadnje dejanje (ki ga večina pozabi omeniti)"
Kako izgleda:
Otrok je že v naročju, počiva tvojem prsnem košu v stiku koža na kožo. Ampak zgodba še ni zaključena – roditi se mora še posteljica. Običajno pride ven v 10-30 minutah, včasih potrebuje malo dlje. Verjetno boš začutila še kakšen manjši, nežen krč, ki je znak ločitve posteljice. Babica porojeno posteljico nato pregleda, da je cela. Sledi masaža maternice, da se ta skrči, kar zna biti neprijetno. Če je prišlo do poškodb porodne poti, sledi šivanje. V prvih urah po porodu se prereže tudi popkovino.
Kaj početi:
Stik z dojenčkom: koža na kožo, dihanje, mir.
Če si lahko sproščena in ohraniš mehko medenico, bo šlo gladko.
Počasi, nežno, hvaležno za to čudovito popotnico (posteljico), ki je hranila tvojega otroka 9 mesecev.
Za prerez popkovine naj ta postane bela in neha utripati. Nič se ne mudi!
Tudi očka lahko dobi otročka na GOL prsni koš (fantje, majice dol!), če je mamici npr. med šivanjem neprijetno

4. Četrta porodna doba
Sledi ZLATA URA: prvi zmenek z novorojenčkom
Posvečena ura je čas neposredno po rojstvu otroka, ko je otrok najbolj zbujen in pripravljen na povezovanje. Čim manj prekinjanja, čim več stika koža na kožo.
Otrok se prilagaja na zunajmaternično življenje, ti z radovednostjo in hvaležnostjo božaš prazen, mehek trebuh. Tudi občutki olajšanja so povsem normalni, ravnokar si šla čez težko fizično preizkušnjo in zmagala!
Dojenje naj se zgodi, ko otrok pokaže zanimanje. Vsi rutinski postopki (meritve, oblačenje otroka in podobno) lahko počakajo – nekaj ur po porodu otrok ne bo nič manjši ali večji.
Zdaj je čas za počitek in vaš prvi zmenek, da spoznata novega družinskega člana!
Piše: Maja Koprivnikar, diplomirana babica ter učiteljica joge v nosečnosti in po porodu