Kako spodbuditi govorno-jezikovni razvoj pri malčku

Otrokovi možgani se v prvih letih življenja razvijajo izjemno hitro. V prvem letu naredijo ogromen preskok – od prvega oglašanja, osredotočanja na zvoke in glasove, prepoznavanja obrazov ter rokovanja z igračami, vse do poskusov obračanja, kobacanja in prvih korakov. Ko starši opazijo, da otrok že razume preprosta navodila, se na njih odziva in začne komunicirati z gestami, nestrpno pričakujejo trenutek, ko bo izgovoril prvo besedo.  

Govor in jezik se razvijata v interakciji – skozi vsakodnevne situacije, rutino, pogovor in igro. In prav tukaj imajo starši ključno vlogo, saj lahko s preprostimi aktivnostmi podprejo otrokov govorno-jezikovni razvoj. 

Spodaj je 5 enostavnih nasvetov, ki jih lahko vključi v svoj vsakdan in s katerimi se ustvari spodbudno okolje za učenje komunikacije, govora in jezika: 

Ne glede na to, ali malček še ne govori, komunicira z gestami ali pa govori le nekaj besed, mu lahko ponudimo vprašanja z izbiro. Vključimo ga v igro s konkretnimi predmeti – na primer »igra s kuhinjo« ali »z dojenčkom«.

Namesto splošnega vprašanja »Kaj želiš?«, mu raje ponudimo izbiro: »Bi rezal jagodo ali banano?« ali »Boš dal dojenčku dudo ali mleko?«.?« V rokah držimo oba predmeta, da ju otrok vidi in pregleda, nato pa po predmetu poseže, nanj pokaže ali poskuša besedo ponoviti. Predno predmet izbere in po njem poseže, ga spodbujamo, da pogleda tudi nas in z nami vzpostavi očesni kontakt. 

Aktivnost nadgradimo tako, da mu ponudimo še druge predmete in z izbranim izvedemo aktivnost npr. ponudimo mu otroški nož in žlico ter vprašamo: »S čim boš rezal? Z nožem ali žlico?« Otrok izbere nož in skupaj razrežeta sadež. 

Ponujamo mu lahko tudi besede, ki niso samo samostalniki, temveč tudi glagoli npr. »Bo dojenček pil ali jedel?«, pri čemer lahko glagol ponazorimo z gesto, da jo otrok vidi in ponovi. Dogajanje ves čas opisujemo z jasnimi in kratkimi stavki. 

Ko otroku kažemo igrače, oblačila ali predmete v kuhinji, jih poimenujemo: »Žoga.«- »Jabolko.« ali »To je žoga.«- »To je jabolko.« Govor naj bo jasen, kratek in razumljiv. Otroka ne silimo k ponavljanju, temveč besedo sami večkrat uporabimo v isti situaciji, npr.: »Rumena banana.« - »Banana je sladka!« – »Banano bom narezal/-a.« – »Banana je dobra, mmm!« 

Če je otrok že na stopnji, ko sam poimenuje predmete, vendar jih izgovori popačeno, nerazločno ali izpusti del besede, jo zlogujemo oziroma izgovorimo bolj jasno in počasneje. Kadar otrok uporablja predvsem enobesedne izraze, njegovo besedo ponovimo in dodamo še eno, da dobimo dvobesedni stavek. Primer: otrok reče »Avto.«, mi dodamo »Moder avto. Avto vozi.« 

Pesmice, ki jih spremljajo gibi in geste, kot so mahanje, kazanje, ploskanje, štetje prstov, oponašanje gibanja živali, so odličen način za spodbujanje otrokovega govornega razvoja. Gibi malčku ne pomagajo le pri razumevanju pomena besed in vključevanju v ritem, temveč mu omogočajo tudi učinkovitejšo komunikacijo — zlasti v predverbalni fazi, ko še ne govori. 

Geste so namreč dober napovednik govorno-jezikovnega razvoja, zato je spodbudno, da jih otroku redno ponujamo. Na ta način mu omogočimo boljše izražanje in zmanjšamo frustracije, ki se lahko pojavijo ob omejeni verbalni zmožnosti. Poleg tega petje krepi spomin, spodbuja pozornost ter pomaga pri povezovanju besed z dejanji, kar dodatno podpira otrokovo celostno učenje. 

Veliko govorimo o pomenu branja knjig, ampak v zgodnji fazi, ko se otrok šele spoznava z njim, je ključno, da mu skupno branje predstavimo na prijeten in igriv način. Sprva to lahko pomeni zgolj listanje strani,  poimenovanje posameznih predmetov ali besed, ki jih podkrepimo z gesto, z intonacijo glasu ali smešno situacijo. Na primer: »Ooo, poglej, kakal je! – Fuuuuuj, smrdi!« (se primemo za nos). Takšne interakcije otroka pritegnejo in ustvarjajo pozitivno izkušnjo ob knjigi. 

Ko otrok knjigo sprejme kot nekaj zanimivega, začnemo ob slikanicah pripovedovati. Pomembno je, da sledimo otroku — opazujemo, ali zmore slediti eni povedi ali več povedim na strani. Mlajšim otrokom pripovedujemo preprosto, pogosto ponavljamo iste besede ali povedi, da okrepimo razumevanje. Na primer: »Avto se vozi. Avto je hiter. Vozi po cesti.« 

Skupno branje slikanic bogati otrokovo besedišče in krepi razumevanje jezika. Ob branju ne hitimo, temveč se ob slikah ustavljamo, jih komentiramo in se o njih pogovarjamo. Ko otrok že govori, mu ob slikah lahko postavljamo preprosta vprašanja: »Kaj je to?« »Kakšne barve je?« »Koliko jih je na sliki?«, in po potrebi njegov odgovor razširimo. Če otrok reče »balon«, lahko starš doda: »Ja, balon leti!« Pri vprašanjih ne pretiravamo, temveč situacije na slikah tudi sami komentiramo, s čimer ustvarjamo naraven in sproščen pogovor. 

S pravim načinom vključevanja v otrokov vsakdan, starši spodbudno vplivajo na govorno-jezikovni razvoj in komunikacijske spretnosti svojega malčka. Če se govor malčka kljub spodbudam ne razvija v skladu z njegovo starostjo, je priporočljivo poiskati pomoč logopeda. 

Več idej, materialov, aktivnosti in nasvetov, kako spodbujati otrokov govorno-jezikovni razvoj je dosegljivih na spletnem portalu www.gingotalk.com. 

Pišeta: Meta Dolinar, prof. spec. in reh. pedagogike, logoped-surdopedagog ter Petra Kavšek Vrhovec, mag. prof. logoped – surdopedagog