Blog - Ko laca postane rrrraca - učenje pravilne izreke glasu R - Baby Center spletna trgovina
0

Ko laca postane rrrraca - učenje pravilne izreke glasu R

                  Ko laca postane rrrraca - učenje pravilne izreke glasu R

                  Razvoj glasov poteka do 5. leta, ko otroci običajno nazadnje usvojijo šumnike in glas R. Ker je glas R motorično najtežje izvedljiv, je težava z izreko glasu R pogost razlog, zaradi katerega se starši obrnejo po pomoč k logopedu. Čakalne dobe za prvi pregled so običajno zelo dolge, kar starše nemalokrat spravlja v stisko. Kaj vse je lahko vzrok, da otrok glasu še ni osvojil in kako otroku lahko pomagamo?

                  Možni vzroki za napačno izreko glasu R

                  Pri otroku s težavami v govorno-jezikovni komunikaciji, kamor spada tudi pravilna izreka glasov, lahko ugotovimo enega ali več vzrokov:

                  • slabša gibljivost jezika,

                  • netipična oblika ustnega neba,

                  • prekratka podjezična vez,

                  • povečani mandlji ali žrelnica,

                  • govorni model (v družini že prisotne podobne težave),

                  • hipotona govorila (stalno odprta usta in jezik na ustnem dnu),

                  • pogosta vnetja ušes, angine ali stalni prehladi, zamašen nos, ki posledično vpliva na dihanje na usta in slabši sluh,

                  • drugo.

                  Razvoj glasu R in možna odstopanja

                  Kadar je otrok mlajši od 5. let in glas R nadomešča z glasom L, je to običajen pojav, saj se glas R lahko razvija do 5. leta, in sicer iz glasu L, pri katerem je potrebno narediti dvig jezika za zgornje zobe, glas R pa nato zahteva še tresenje jezične konice. Verjetnost, da bo otrok iz glasu L samostojno prešel v glas R obstaja, a po 6. letu je priporočljivo, da ima otrok usvojene vse glasove. Takrat namreč postane šolar in prične z začetnim opismenjevanjem, zato je pregled in obravnava pri logopedu smiselna. Kadar otrok glas R izgovarja iz grla, ga izpušča (riba -/iba/) ali ga nadomešča z drugimi glasovi, kot so J, V, W (riba- /jiba, viba, wiba/), pa pomoč logopeda poiščemo že pri 3. letu. V nasprotju z nadomeščanjem z L, gre tu za manj tipično težavo, zato je logopedska obravnava praktično nujna.

                  Spodbujanje govora in pravilne izreke

                  Kadar se pri otroku opaža odstopanja ali težave na področju izreke določenih glasov, ali na drugih področjih govorno-jezikovne komunikacije, je pregled in obravnava pri logopedu potrebna, smiselna in učinkovita. V kolikor otrok že obiskuje logopeda ali z otrokom čakate na prvi pregled, si lahko z določanimi didaktičnimi pripomočki in vajami pomagate doma. Igra “Klepetajmo!”, ki vsebuje Gingo lutko s karticami za spodbujanje motorike govoril, je bila razvita ravno z namenom, da vam in otroku pomaga, da z določenimi aktivnostmi spodbujate spretnost jezika in otroku pri tudi pri pridobivanju glasu R omogočite hitrejši napredek.

                  Glas R je motorično najtežji glas. Izgovori se tako, da jezično konico postavimo na dlesni za zgornje zobe, torej podobno kot pri glasu L, le da mora priti do vibracije (običajno trije nihaji). Da bi glas R pridobili, se nikoli ne poslužujemo direktnega načina izreke glasu (v smislu: “Reči RRRiba, RRRaca, RRRak!”), ampak otroku ponudimo vaje za jezik, s katerimi lažje pride do pravilne izreke. Večino vaj je potrebno izvajati na podlagi natančnih napotkov in v sodelovanju z logopedom.

                  Obstaja nekaj vaj za motoriko govoril, ki so z natančnimi navodili prikazane na karticah Klepetajmo! in jih brez težav preko igre lahko izvajamo z otroki tudi doma ali v vrtcu:

                  • vse vaje za dvig jezika navzgor (v kolikor opazimo, da otrok niti ne zmore dvigniti jezika),

                  • tleskanje z jezikom (otrok s to vajo jezično konico nastavlja na mesto glasu R),

                  • brnenje z ustnicami ali jezikom in ustnicami (kot spoznavanje občutka vibracije, ki je tudi del glasu R),

                  • klepetanje z jezikom (strokovno t.i. »labranje«); drsanje jezične konice po ustnem nebu od zadaj naprej do zgornjih zob in nazaj, ob tem delamo na ponovitvah, moči in hitrosti giba, kateremu dodamo zvok.

                  Igra KLEPETAJMO!

                  Igra Klepetajmo! vsebuje kartice z vajami za motoriko govoril in natančnimi navodili, ki so napisane preko različnih pripetljajev zabavnega lika Ginga, ki skupaj z lutko otroka spodbuja, da krepi gibe in nastavlja položaje artikulatorjev, ki jih lahko povežemo v glasove. Kartice Klepetajmo! ponujajo predvsem aktivnosti in vaje, ki pomagajo pri izreki glasov, ki so v razvoju najbolj rizični za napake. Poleg glasu R, so to glas L, sičniki in šumniki. Hkrati z uporabo lutke spodbujamo otrokov celostni razvoj, igro, govorno-jezikovno komunikacijo, povečujemo pozornost in motivacijo za učenje, skupaj beremo knjige in še in še.

                  Da otrok glasove osvoji in jih tudi v spontani izreki ustrezno uporabi je potrebno veliko ponavljanja in spodbud, kar nam s pomočjo dobro zasnovanega, zanimivega materiala in igrač lahko lažje uspe. Naj vam strokovno načrtovan pripomoček Klepetajmo! - lutka in kartice - pri tem pomagajo.

                  Obilo zabave in uspeha pri telovadbi z jezikom in pridobivanju novih glasov!


                  Petra Kavšek Vrhovec

                  mag. prof. logoped – surdopedagog

                  ​​​​​​​

                  Petra je logopedinja, ki je svojo poklicno pot začela v zdravstveni ustanovi na sekundarnem nivoju, kjer je obravnavala otroke z najtežjimi motnjami sporazumevanja. Zaposlena je v zdravstvenem domu, opravlja pa tudi zasebne logopedske storitve ter vodi predavanja za strokovne delavce vzgojno-izobraževalnih ustanov. Je soavtorica strokovnega logopedskega materiala Slikovne kartice VEM-POVEM. V prostem času rada piše članke namenjene širši javnosti, s katerimi ozavešča o problematiki na področju govora in jezika.


                  Meta Dolinar

                  prof. spec. in reh. pedagogike - logoped

                  Petra je logopedinja, ki je svojo poklicno pot začela v zdravstveni ustanovi na sekundarnem nivoju, kjer je obravnavala otroke z najtežjimi motnjami sporazumevanja. Zaposlena je v zdravstvenem domu, opravlja pa tudi zasebne logopedske storitve ter vodi predavanja za strokovne delavce vzgojno-izobraževalnih ustanov. Je soavtorica strokovnega logopedskega materiala Slikovne kartice VEM-POVEM. V prostem času rada piše članke namenjene širši javnosti, s katerimi ozavešča o problematiki na področju govora in jezika.